ASKEM PO ELP I ORAIT

Perenting i wan prapa big saloez. Askem po elp ken meke olgedha diproens.

I ORAIT PO GIBI AN

Si wis wei yu ken gibi an po nadha pipoel wen yu luk dha presa blo perenting i go get tu dhempla. Wan taim yan lo dhempla i ken meke prapa big diproens.

WANEM KAIN ELP PO ASKEM?

Elp i kam lo meni wei. Wanem elp yu wande moust?

UDHA AI GO ASKEM?

Ip yu stap an thingbaut pas, yu go bi soepraiz dhis kain, au meni pipoel i gad lo ebri dei laip blo yu mait wande elp yu.

1
1

WANEM TOK LO PAMLE OL ABAUT?

Yumi olgedha sabe dhis kain, laip i prapa bizi,an presa lo ol pamle i kam ap. Stil plenty yumlpa i no kamtaboel lo askem po elp wen yumi wande elp, o kasa no sabe wea po go. Bat yu no bai yoselp az yu mait think.

I orait po tok abaut au yu pil. O po aske ol pamle o ol pren po elp yu wanem yu wandem. Tok lo dhempla ken meke diproens.

Dhis wan i niu samthing blo Queensland Family and Child Commission.

PERENTING I AD. OL PRAPA STORI. OL PRAPA PERENT.

WEA PO STATEM

Raid insaid, ebribodi sabe dhis kain wen ol perent i prapa lugaut dhemplaselp, ol go koup beta lo presa blo growapem ol pikinini – an laip i kam mo gud po ebriwan insaid lo pamle, ol go enzoy mo ani go bi mo riwoding po dhempla.

Dhaswei i prapa orait po aske ol nadha pipoel raun yu po elp.

Bat wis kain yu go state dha tok?

Rid Mo

Wis kain elp yu wandem? Stat thingbaut wis kain elp yu wandem. Wanem i go meke prapa big diprens po ol dhem samthing roun yu? I mo izi po sambodi go elp yu, ip ol prapa sabe wanem elp yu wandem. Dhemwan ia i sam aidia po wanem elp yu wade askem po:

  • Ai matha wande tok
    Wen iagad sambodi dhea po tok, emlisoen an em kea, o sambodi po elp yu po thekemaut main blo yu prom ol dhemthing pas.
  • Yu ken main dhem pikinini po sot taim?
    Sou yu gad taim po meke samthing po yuselp o konekt lo patna blo yu o lab wan blo yu.
  • Yagar elp mi lo ektra soepot po pikinini blo mi?
    Yu wande sambodi i ken elp dhempla lo ol wok yu no gad taim po kekem o yu no sabe mekem.
  • Du ai wande elp prom ol prapa man?
    Yu wande elp prom kaunsela, okiupesoenoel therapoest, tisa o woka blo pikinini po elpe yu po bildi ol skil o lan wis wei po meke moust op strenth blo yu.
  • I gad ol nadha idia?
    Apta ol, yumi ol prapa spesoel…

SAM DHEM AIDIA ABAUT UDHA PO ASKEN

Ip yu go theke taim po thingabaut, yu mait go bi soepraiz dhis kain au meni pipoel I gad lo ebri dei laip u mait ken elp yu. Udha ken elp yu mo izi wei? Udha ken gib yu mo elp yu wandem?


OL SAM AIDIA AU PO ASKEM PO ELP

Dhem polowing aidia I ken elp state yan pom eke ol dha diproens po yu.

Rid Mo

Mekem go dhea
Yu ken askem po elp peis tu peis, lo pown o teks o imeil. Rimemba dhis kain wail imeil o teks i mait luk laik ol izi wei –plenti taim yumi ken matha tok, i mait bi olsow ad po gede atensoen blo sambodi dhis wei.

State dha yan
Dhem wan i sam aidia po yu go stat dha yan:

  • “Ai prapa glad ai ran into yu…”
  • “Ai prapa glad yu kesem, ai wande tok lo yu abaut samthing…”
  • “Ai no pil laik ai meke dhatwan prapa dhis kain taim…”
  • “Ai pil lelbet stress dhis kain taim an ai no pil laik ai kowp…”
  • “Yu mait notis dhis kain ai olsem no bin maiselp leitli…”

Askem po elp
Thrai wande bi prapa klia abaut dha elp yu wandem.

  • “Yumi ken mit po kpi a yan?”
  • “Mi an (Deib) i kan paine taim po tok abaut wanem i apoen po mitu dhis kain taim. Yu ken theke dhem pikinini po wan or tu aua wail yumi go streite ol samthing?”
  • “Ai matha bin prapa taiat an stres aut, ai pil laik ai kan meke olde mai ed tugedha.Yu no main theke dhem pikinini po pleideit wan aptanun? Ai prapa wande gede sam slip an sam taim po maiselp po thingbaut ol samthing pas…”
  • “Yu prapa gud po kip streite ol samthing an on taim – au yu gede ol dhem thing dan ebri dei widhaut luzi ed blo yu.”

Wat ip ai no go gede elp ai wandem?
Samtaim yu mait no gede dha ansa yu bi lukraun po, bat no gibap – yu mait joes wande  asken nadha wei. Thingbaut:

  • Bi klia o mo streit abaut wanem yu wandem
  • Aske samwan els
  • Meibi opa sam elp baigen laik ka-pul o ol plei deit

Ip yu kan, gede elp yu wandem prom dhem pipoel aroun yu, i gad ol plenti pamle soepot soeboes dhea lo komiuniti. Aske GP, komiuniti noes, o iboen ol tisa blo yo pikinini. Ol ken elp sowe yu dhem elpul soeboes.

Sowem yuprapa andastand
I nais po lete dha poesoen udha bin elpe yu no dhis kain dhempla bin prapa elpul an I bi meke big diproens tu yu an pamle blo yu.

Elpe samwan els
Meibi yu kenthingabautau yu ken elpe samwan els.Reize pikinini o pamle ken bi ad po ebriwan lo diproen taim. Joes bikos yu askempo elp, i no min dhis kain yu no sthrong po meke samwan els gud.

PAWA BLO MATHA TOK
“Mai pas pikinini i bin mai drim gel beibi. Em bin meke ebrithing rait: em bin kaikai prapa, sake win, slip sem taim. Em no bi krai. Mai seken pikinini i bi gad prapa bad spiw, an no bi laik sambodi olde em. Dhis wan i prapa apset mi. Em go krai apta kaikai taim an ai go oldem an roke em thrai gede em po setoel. Em go skrim. Em go slip po wan awa an dhen weikap an skrim gen. Ai bi gede prapa lelbet slip dhasol. Wan dei ai bin taiad an ai bin pute em insaid lo kot. Ai bin go daun po baikyadh an sidaun adanith lo tri an krai. Dha mo em bi skrim, dha mo ai bi krai. Dha ol leidi prom neks do kam daun po mi an ai thot em go gedap mi po no luk apta mai pikinini, insted em spik, ’i olrait po lete dhis wan krai emselp go slip.‘ An olse mazik, em joes stop. Dha sailoens bi gibi mi nadha kain prait, ai bi ran go antap lo steiaz prait dhis kain samthing woes mait bin apoen. Bat em bin prapa big slip. Dha ol leidi bin polow mi an spik dhis kain, ’Yu go slip tu. Ai go wase dha nadha smol wan.‘ So emi luk apta mai gel an mai beibi an ai bin slip po po auaz – dha moust mitu tugedha bin slip sins mitu bi kam oum prom ospetal. Ai bin pil prapa gud apta dhat an wail mai san bi stil skrim an no gede mas slip. Ai bi pil dha leidi neks do i no bi zaze mi sow ai no bin wari thumas. Dhis wan thing ibin posem lo mi i bi gibi mi baik mai piling op trast.”

Bree
Forest Lake

SAM AIDIA PO OPA ELP

Wen yu luk sambodi yu sabe i stragoel lo perenting, i nomoel po wari lelbet abaut state tok abaut dhat.

Wail ebriwan i prapa andastan an elp, i ken bi ad po ol perentpo rekenaizdhis kaindhempla i no koup an ol nid sam elp.

Dhem wan ia i sam aidia au po state dha yan.I impotoent po aprousem zentoel wei.

Rid Mo

Rid Mo I impotent po aprousem zentoel wei.

MEKE DHA RAIT TAIM
I ken bi ad po pipoel po oupen ap wen dhempla ged prapa stres aut, so i go elp po meke rait pleis an taim pot ok.Yu ken inbait perent kam po kopi o plei deit. Yu ken olso sane imeil o praiboet peisbuk meseiz. Bat rimemba, plenti pipoel matha wande tok abaut samthing radha dhan rid lo imeil. Gede dha tok gowing bai askem gud wei dhis kain:

  • “Wis wei ol samthing lo aus?…

Nadha wei ken bi tu tok lo perent abaut wanem i apoening po ol pikinini blo dhempla laik:

  • “Wis wei dhem pikinini i gowing?…

O,

  • “Ai rimemba au ad i bin wen ol mai pikinini i bin lo dhat steiz, yu gad nap taim po yuselp?”

LISOEN AN ANSA
Samtaim i temting po go streit po ol konkluzoen, bat i impotoent po gibi dhempla nap taim po eksplein wis kain ol pil. I bes po lisoen an matha aksept wanem i dheagud wei an meke tok laik: “Dhat wan i saund laik ad sisiweisoen.”

GEDE DHEMPLA PO THINGBAUT
Matha tok ol taim abaut sisiweisoen an piling blo yu, i elpol perent woekim aut ol dhemthing dhemplaselp – bat samtaim bes po woekem tugedha. Aske dhempla wane dhempla thingk I go elp an au yu mait ken soepot dhempla. Rimemba po gibi tru elp yu ken opa dhempla. Paindaut ip dhempla wande:

  • Matha tok abaut sisiweisoen blo dhempla o au dhempla i pil
  • Theke taim awei prom pikinini po dhemplaselp
  • Taim lo patna blo dhempla po tok abaut dhem thing
  • Prapa elp I gad aksoen po meke presa lo taim izi

WAT IP DHEMPLA NO WADE ELP
I ken bi dipikoel po ol perent po ounap dhis kain ol wande elp. Ip yu pil laik dhempla no wande tok, remain dhempla dhis kain, yu andastan i dipikanan yu dhea po lisoen o elpe dhempla ip ol wandem. Samtaim i mait teik piu attempt po sambodi po aksept dha op gibim po dhempla. O, ip dhempla no wande tok po yu, thrai nadha pipoel dhempla maiy wande tok tu – laik pamle memba, GP or prapa soepot soeboes.

POLOW THRU
Dha wei po aksepte elp ken bi dipikal po sam op yumpla. Sow i impotoent dhis kain yu polow ap lo komitmoet blo yu.

OPA ELP I RIWODING
“Ai bi notis dhis kain wan dei keia madha ….. seiz an em bi kam rap an ad lo ol gel blo em – ai bin pilem dhis kain em bi stragoel. Ai bi inbait em po plei dei po pikinini an kopi – wail dhem pikinini meke dhem thing ia bi spik ‘Dhis perenting i tap thing, wis wei yu go lo dhis thing?’ ‘Ai bi paindaut prom dha taim yumi bi tok dhis kain em bin wiknoes teraboel pamle bailoens wen em bin siks. Em bi spik em bi orait, bat leitli em ab naitmea gen. Ai enkareiz em po go luk sambodi bat em bi spik em no ga taim bicos em bi oltaim luk apta ol pikinini. Sow ai bin opa po theke tu pikinini blo em ebri wik lo dha dei bi gad apointmoent.
Apta abaut siks manth an em lo medisin, em bin mas beta,wen olda wan bi spik mi dhis kain lo ol dhem dei dhat em bin lo mi ‘Mamii ged prapa wail samtaim, mipla matha aid andanith lo bed blo mipla.”

Karen
Ipswich

ELP I KEN KAM LO MENI WAY

Samtaim, az perent, yumi wande tok lo sambodi, taim po yumiselp o matha wande prapa elp lo bizi laip blo yumi.

Rid Mo

Dhem wan i sam aidia lo wis kain elp yu ken opa:

  • Tok abaut ad samthing yu ged lo kopi taim
  • Spende taim lo perent sow dhempla no pil alown
  • Go lo plei deit  lo pak o go pising lo aptanun taim
  • Beibisit sow ol perent ken spende taim tugedha o gede slip
  • Ka puling po skul o theke dhem pikinini go dancing o puti treining
  • Meke ol kaikai po pamle i go thru lo dipikoel taim
  • Rid Mo Elp or klean up round where ause

I ken bi yuzpul po perent po sabe dhis kain, nadha pipoel bi lo semkain sisiweisoen an au dhempla bin kamaut prom dhemkain sisiweisoen. Bat i impotoent po rimemba dhis kain, sam sisiweisoen i wande prapa elp. Enkaraiz dhempla po luk GP blo dhempla, spik lo saikolozoes, o skul kaunsela ken sete dhempla lo wei po paine rait elp.

WEA ELS AI KEN GO?

Ip yu pil laik yu no gad sambodi yu ken tok lo abaut sisiweisoen blo yu o au yu pil, I gad netwoek blo ol soeboes dhea po soepot ol perent an ol pamle.

Rid Mo

Ol singoel perent an ol step pamle

Konektem lo ol nadha perent

  • Ol beibi an pikinini poroem – i let yu sea adbais, ol konsoen and stori lo ol nadha perent. Dhem poroem i oganaiz akoding tu eiz blo yo pikinini.
  • Ol MaiTaim grup – opa nadha perent i gad diseiboel pikinini sans po sosoelaiz an sea impomeisoen lo ol nadha perent.
  • Perent tu perent – i soepot netwoek poo perent udha gad pamle memba I gad disability.

Ol nadha semkain link

Stronger Families